-
1 break
[breik] 1. past tense - broke; verb1) (to divide into two or more parts (by force).) razbiti, zlomiti2) ((usually with off/away) to separate (a part) from the whole (by force).) odlomiti3) (to make or become unusable.) pokvariti (se)4) (to go against, or not act according to (the law etc): He broke his appointment at the last minute.) odpovedati5) (to do better than (a sporting etc record).) potolči6) (to interrupt: She broke her journey in London.) prekiniti7) (to put an end to: He broke the silence.) prekiniti8) (to make or become known: They gently broke the news of his death to his wife.) oznaniti9) ((of a boy's voice) to fall in pitch.) mutirati10) (to soften the effect of (a fall, the force of the wind etc).) ublažiti11) (to begin: The storm broke before they reached shelter.) izbruhniti2. noun1) (a pause: a break in the conversation.) premor2) (a change: a break in the weather.) sprememba3) (an opening.) odprtina4) (a chance or piece of (good or bad) luck: This is your big break.) priložnost•3. noun((usually in plural) something likely to break.) lomljivi predmeti- breakage- breaker
- breakdown
- break-in
- breakneck
- breakout
- breakthrough
- breakwater
- break away
- break down
- break into
- break in
- break loose
- break off
- break out
- break out in
- break the ice
- break up
- make a break for it* * *I [breik]1.transitive verblomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati;2.intransitive verbzlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomitito break asunder — pretrgati, prelomitito break s.o.'s back — zlomiti komu vrat, uničiti gacolloquially to break the back of s.th. — opraviti najtežji del česanautical to break bulk — začeti raztovarjatito break a butterfly on the wheel — zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstvato break cover — zapustiti skrivališče, izkobacati sethe day is breaking — svita se, dani seto break even — pokriti stroške, poravnati seto break faith — prelomiti prisego, izneveriti seto break (new) ground — ledino orati, začeti nov obratto break loose — odtrgati se, zbežati; prekršitito break the neck of s.th. — izvržiti najtežji del naloge, končati kajto break o.s. of a habit — odvaditi se česato break s.o.'s pride — ponižati kogato break to pieces — zdrobiti (se); razpastito break the thread — prekiniti, pretrgatiwho breaks pays — sam pojej, kar si si skuhalbreak your neck! — veliko sreče!II [breik]nounzlom; razpoka; prekinitev, pavza, odmor; jasa; music sprememba glasu, mutiranje; presledek; vdolbina v zidu; pobeg iz ječe; American colloquially slučaj, napaka; figuratively dobra priložnostthe break of day — jutranji svit, zoraIII [breik]nounvrsta kočije, s katero se konji navadijo voziti; širok vagon -
2 partake
past tense - partook; verb(to take part: They all partook in the final decision.) sodelovati* * *[pa:téik]1.intransitive verbudeležiti se, biti deležen (in); deliti kaj s kom, imeti skupaj, imeti značilnosti česa (of); skupaj jesti, deliti (kosilo) s kom (of); jesti, pojesti;2.transitive verbdeliti, biti deležen česa, sodelovati (of pri čem); skupaj uživati (of kaj) -
3 pick at
(to eat very little of (something): He was not very hungry, and just picked at the food on his plate.) pojesti nekaj malega* * *intransitive verb počasi jesti; American colloquially gnjaviti, sekirati
См. также в других словарях:
nékaj — nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréči — vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ ȓ) 1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel; vreči poleno na ogenj; vreči kaj skozi okno; vreči z desno roko; hitro, silovito… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobíti — ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ȋ í, ọ̑) 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
másten — tna o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omúliti — im dov., omulíla tudi omúlila (ú ū) 1. z gobcem potrgati in pojesti: krava je omulila nekaj šopov trave 2. knjiž., redko pristriči, skrajšati: omuliti brado, rep omúljen a o: omuljeni travniki; tu je zdaj vse omuljeno pomuljeno ● ekspr. omuljena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohlastáti — ám dov. (á ȃ) ekspr. hitro, hlastno pojesti ali popiti: komaj je imel čas, da je pohlastal nekaj malega; pohlastali so že pol pečenke; pren. ognjeni zublji so pohlastali del gozda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popásti — pádem dov., stil. popàl popála (á ā) 1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti; popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smókvica — e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od smokva: pojesti nekaj smokvic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vêlik — íka o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ȋ) 1. ki dosega visoko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
